Evharistija – srce Cerkve

»Za nas kristjane je poglavitno, da dobro razumemo vrednost in pomen svete maše, da bi tako vedno bolj polno živeli naš odnos z Bogom. S temi katehezami, ki jih danes začnemo, bi želel skupaj z vami ponovno odkriti lepoto, ki jo skriva evharistično obhajanje in ki – ko se jo enkrat odkrije – daje polni smisel življenju vsakega. Marija naj nas spremlja na tej novi poti.

‘Brez nedelje ne moremo živeti’
Ne smemo pozabiti velikega števila kristjanov po vsem svetu, ki so v dva tisoč letni zgodovini vztrajali vse do smrti, ko so branili evharistijo. In seveda tistih, ki tudi danes tvegajo življenje, da se lahko udeležijo nedeljske maše. Leta 304, med Dioklecijanovimi preganjanji, je skupina kristjanov na severu Afrike bila ujeta med obhajanjem maše na nekem domu. Aretirali so jih in jih med zaslišanjem vprašali, zakaj so to počeli, saj so vedeli, da je bilo prepovedano. In odgovorili so: ‘Brez nedelje ne moremo živeti.’ Kar je pomenilo: če ne moremo obhajati evharistije, ne moremo živeti, naše krščansko življenje bi umrlo.

In dejansko je Jezus rekel svojim učencem: ‘Če ne jeste mesa Sina človekovega in ne pijete njegove krvi, nimate življenja v sebi. Kdor jé moje meso in pije mojo kri, ima večno življenje in jaz ga bom obudil poslednji dan’ (Jn 6,53-54).

Tisti kristjani s severa Afrike so bili ubiti, ker so obhajali mašo. Za sabo so pustili pričevanje, da se je mogoče odpovedati zemeljskemu življenju zaradi evharistije, kajti ta nam daje večno življenje, po njej smo soudeleženi v Kristusovi zmagi nad smrtjo. Gre za pričevanje, ki se dotika vseh in od nas zahteva odgovor na vprašanje, kaj pomeni za vsakega med nami udeležiti se mašne žrtve in pristopiti h Gospodovi gostiji: Ali iščemo tisti vrelec, iz katerega vre živa voda za večno življenje, ki iz našega življenja dela duhovno žrtev slave in zahvale in iz nas naredi eno samo telo s Kristusom? Ravno to je najgloblji smisel svete evharistije – zahvala. Evharistija pomeni zahvalo. Zahvalo Bogu Očetu, Sinu in Svetemu Duhu, ki nas vključuje in spreminja v svoje občestvo ljubezni.

Zavedati se velikega daru evharistije
V prihodnjih katehezah bi želel dati odgovore na nekatera pomembna vprašanja o evharistiji in maši, da bi tako odkrili ali ponovno odkrili, kako po tej skrivnosti vere sije Božja ljubezen.

Drugi vatikanski koncil je gnala velika želja, da bi kristjane privedel do razumevanja veličine vere in lepote srečanja s Kristusom. Zato je bilo nujno, da se je pod vodstvom Svetega Duha izvedlo ustrezno prenovo liturgije, saj Cerkev iz nje stalno živi in se zaradi nje prenavlja. Osrednja tema, ki so jo izpostavili koncilski očetje, je bila liturgična formacija vernikov, ki je nepogrešljiva pri resnični prenovi. In to je tudi namen tega cikla katehez: Rasti v zavedanju o velikem daru, ki nam ga je Bog dal z evharistijo. Evharistija je čudovit dogodek, v katerem Jezus Kristus, ki je naše življenje, postane navzoč. Udeležiti se maše pomeni še enkrat živeti Gospodovo trpljenje in odrešenjsko smrt. Je teofanija: Gospod postane navzoč na oltarju, da bi bil darovan Očetu za zveličanje sveta.

Zakaj kvišku srca in ne kvišku telefonov?
Zakaj naredimo znamenje križa in imamo kesanje na začetku maše? In zakaj imamo berila? Zakaj se jih bere in kakšen smisel imajo? Zakaj na neki točki duhovnik, ki vodi obhajanje, pravi: ‘Kvišku srca’? Ne pravi: ‘Kvišku telefone in fotografirajte’. Zelo me žalosti, ko med obhajanjem maše na Trgu svetega Petra ali v baziliki vidim veliko telefonov, ki jih v zraku držijo verniki, tudi duhovniki in škofje. Lepo vas prosim! Maša ni nek spektakel. Pomeni srečati se z Gospodovim trpljenjem in vstajenjem. Zato duhovnik pravi: ‘Kvišku srca.’ Ne pozabite: Nobenih telefonov!

Dotakniti se in videti Gospoda
Zelo pomembno je vrniti se k temeljem ter ponovno odkriti bistveno preko tistega, česar se pri obhajanju zakramentov dotikamo in kar vidimo. Vprašanje apostola Tomaža (glej Jn 20,25), ali lahko vidi in se dotakne ran od žebljev na Jezusovem telesu, je želja, da bi se na nek način dotaknil Boga, da bi mu veroval. Kar sveti Tomaš prosi Gospoda je tisto, kar vsi mi potrebujemo: da bi ga videli in se ga dotaknili, da bi ga tako lahko spoznali. Zakramenti prihajajo naproti tej človeški potrebi. Zakramenti, evharistično obhajanje pa še prav posebej, so znamenja Božje ljubezni, so prednostne poti za srečanje z Njim.« (Papež Frančišek v katehezi med splošno avdienco na Trgu sv. Petra, 8.11.2017)

Otroci se prvič udeležijo evharističnega obeda v času osnovnošolske formacije, potem ko so obiskovali župnijski verouk.